Opatija je najvecje mesto na vzhodni obali Istre in najbolj znano letovišce na hrvaški obali Jadrana. Ime izvira od benediktinske opatije sv. Jakoba. Tu se skozi vse leto prepletajo pocitniški, zdravstveni, kopališki, navticni in kongresni turizem. Opatija se kot mesto razvila vsled svoje vloge kot turisticen kraj, v tej smeri pa se je razvila že od polovice XIX. stojetja. Prostor mesta je oplemenit s kultiviranim zelenjem. Hoteli, vile in zdraviliška poslopja so bili v duhu zgodovinskih neostilov. Leta 1882 je Družba južnih železnic z Dunaja kupila v Opatijo vilo Angiolino ter vecji zemljišcni kompleks. Povojna izgradnja turisticnih objektov je sledila aktualne trende hotelske arhitekture. Takrat se je zacela intenzivna izgradnja turisticnih objektov, hotel, vil, zdravilišc, kopališc in parkov. Iz tog obdobja izvira tudi ureditev opatijskega parka.

Vzdolž opatijske obale od Voloskega do Lovrana se ob morju razteza skoraj 12 kilometrov dolgo sprehajališce, znameniti opatijski lungomare, ki tem mestu in njegovi rivieri daje poseban car. V mestu organizirajo vrsto razlicnih kulturnih, zabavnih in športnih prireditev, ki so vecinoma tradicionalnega znacaja. Opatija je kot turisticen kraj za vse letne case tudi središce kongresnega turizma.
Opatija je leta 1889 razglašena za zdravilišce za bolezni dihalnih organov, bronhialno astmo, srcne bolzni, hipertonijo in revmatizem.

Obalna promenada

Bar,  kavarna,  kazino,  diskoteka,  pizzerija,  restavracija

supermarket